Sredi 20. stoletja je bilo v ZDA razmerje med novinarji in praktiki odnosov z javnostmi uravnoteženo: na enega novinarja je prišel en OJ. Takrat je od 20 do 80 odstotkov medijskih vsebin nastalo pod vplivom OJ. To je bil rezultat procesov, ki jih imenujem refleksivni odnosi z mediji. Danes na vsakega novinarja pride pet OJ in refleksivne odnose z mediji nadgrajuje refleksivna mediatizacija (vsega) z novimi obrazi: znamčno novinarstvo (neposredno nagovarjanje potrošnikov), izvorno oglaševanje (umeščanje plačanih vsebin v uredniško okolje) in vsebinsko trženje (posedovanje in ne najemanje medijev).