Umetnostna zgodovina, rimska umetnost, arhitektura

1. RIMSKA
UMETNOST
Ajda Mladenovič, kons.-rest., univ. dipl. um. zgod.
GlobartGo Akademija znanja
Semester 2014/2015

2. Periodizacija rimske umetnosti
• kraljevina (753 pr. n. št. - 509 pr. n. št.)
- po legendi sta mesto ustanovila brata Romul in Rem, nato mu je vladalo
sedem mitoloških kraljev
• republika (509 pr. n. št. – 27 pr. n. št.)
- res pubblica = javna stvar – ureditev, ki je postala osnova za oblikovanje
modernih republik (administracija, zakonodaja…)
• cesarstvo (27 pr. n. š. – 476 n. št.)
- Oktavijan postane prvi rimski cesar
- sledijo številne cesarske dinastije
- zahodni del cesarstva propade z odstavitvijo zadnjega rimskega cesarja
Romula Avgusta

3. Ozemeljski obseg - rimska republika 300 pr. n. št. in cesarstvo leta 300

4. RIMSKA UMETNOST
(ok. 500 pr. Kr. – 476)
Cesarstvo v času največjega razpona, leta 117 pod cesarjem Trajanom

5. Delitev cesarstva na zahodni in vzhodni del po smrti cesarja Teodozija leta 395

6. Giambologna, Ugrabitev Sabink,
1574-82, Loggia dei Lanzi, Firence
Kapitolinska volkulja, ok. 500-480 pr. n. št.,
Musei Capitolini, Rim

7. Rimska umetnost
• zajema skoraj tisoč let dolgo obdobje in tri kontinente - Evropo, Afriko in Azijo
• je umetnost vseh narodov, ki so živeli na rimskem ozemlju (na ozemlju današnje Italije
in v provincah), tolerantna do tujih tradicij
• nastaja kot derivat grške, italske, etruščanske in orientalske umetnosti
• za razliko od grške je anonimna
• zasebna in javna
• umetnost uvede dve slogovni novosti:
- portret in portret prednikov - imagines maiorum
- zgodovinski relief (resnični dogodki in zgodovinske osebnosti iz rimske zgodovine)
• delimo jo na umetnost republike in umetnost cesarstva

8. Urbanizem
Shema rimskega mesta
InzulaCardo (S-J)
Decumanus
(V-Z)

9. Timgad, ust. ok. leta 100, Alžirija

10. Rimska gradnja
• Kombinacija materialov in tehnik

11. Opus caementicium -
rimski beton
Opus quadratum –
pravilno klesani
pravokotni bloki

12. Opus latericium –
pravilne pravokotne
opeke

13. Opus listatum –
izmenjujoči se sloji
opeke in kamna
Opus reticulatum –
mali kvadratni bloki
iz tufa
v vzorcu diamanta
Opus mixtium –
mešanje različnih
tipov gradnje

14. Toskanski in kompozitni stebrni red

15. Rim

16. Rimski forum
(forum Romanum)
in cesarski forumi

17. Cesarski forumi

18. Rimski forum

19. Rimski forum

20. Rimski forum

21. Arhitektura
• težnja po zadostitvi potreb številnega prebivalstva privede do
gradbenih in tehnoloških inovacij
• kombinacija stebra, loka, oboka, kupole
• novi materiali – beton
• tipologija:
 Sakralna arhitektura (tempelj)
 Javne zgradbe (tržnice, bazilika, terme, arh. za zabavo: stadion,
teater, amfiteater, cirkus…)
 Spominska arhitektura (slavolok, steber)
 Stanovanjska arhitektura (inzula – stanovanjski blok, domus, vila
rustika, vila, palača ...)
 Nagrobna arhitektura (grobnica, mavzolej)
 Posebna arhitektura (cesta, most, akvedukt, vojaško-utrdbena arh.)

22. Templji
Tempelj Fortune Virilis, 125 pr. n. št., Rim

23. Nimes, Kvadratna hiša
Maison Carée (kvadratna hiša),
ok. 16 pr. n. št., Nîmes, Francija

24. Maison Carée, portik
in zadnja stran templja

25. Tempelj Venere in Rome, 121-135, Rim

26. Sibilin tempelj, 1. stol. pr. n. št., Tivoli

27. Panteon, 118-125, Rim

30. Panteon, zunanjost (portiko)
• Zasnova Panteona je
dvodelna: portiko z
osmimi korintskimi
stebri in rotunda s
kupolo. V nasprotju z
Grki so Rimljani
poudarili predvsem
notranjost (zunanje je
zanimiv le portiko).
Notranjost Panteona

31. Panteon - razbremenilni loki (zunanjščina) in kasete kupole (notranjščina)
za porazdelitev in zmanjšanje teže kupole

32. Javna arhitektura
Trajanove tržnice, 100-110, Rim

33. Trajanove tržnice

34. Rimska bazilika

35. Bazilika Maksencija in Konstantina, severna ladja,
305 – 312, Rim

36. Bazilika Maksencija in Konstantina, rekonstrukcija

37. Bazilika Maksencija in Konstantina, rekonstrukcija

38. Konstantinova bazilika (Aula Palatina), zgodnje 4. stol., Trier

39. Aula Palatina (Basilica)
Trier, Germany
early 4th century C.E.
Aula Palatina

40. Rimske terme

41. Rekonstrukcija rimskih term
na podlagi 3D laserskega skeniranja,
Weissenburg, Nemčija

42. Hipokavst – ogrevalni sistem

43. Karakalove terme, 212-216, Rim

44. Rimske terme, 60-70, Bath, Anglija

45. Marcelovo gledališče, 13 pr. n. št., Rim

46. Marcelovo gledališče

47. Flavijski amfiteater (Kolosej), 70-80, Rim

48. Kolosej – prerez in rekonstrukcija

49. Video:
http://www.history.com/topics/ancient-history/colosseum

50. Amfiteater , 90, Arles, Francija,
podoba iz 18. stoletja
Obrambni stolpi ,dodani v 16. stoletju

51. Circus maximus,
326 pr. n. št.- 103,
Rim

53. Spominska arhitektura
Konstantinov slavolok,
312-315, Rim

54. Titov slavolok, 82, Rim

55. Trajanov steber, 113, Rim

56. Stanovanjska arhitektura
Inzula – shema in rekonstrukcija

57. Inzula –rekonstrukcija

58. Inzula, 2. stol., Ostia

59. Domus

60. Hadrijanova vila, 118-138, Tivoli

61. Hadrijanova vila, Canopo

62. Cesarske palače
Dioklecijanova palača, ok. 300, Split

63. Dioklecijanova palača

64. Avgustov mavzolej,
28 pr. n. št., Rim
Nagrobna
arhitektura

65. Hadrijanov mavzolej
(Angelski grad), 139, Rim

66. Inžinirska arhitektura
Via Appia, 312 pr. n. št.

67. Prerez skozi rimsko cesto
1 robnik
2 miljnik
3 statumen – zdrobljeno kamenje ali prod
4 rudus – gramoz, pomešan z apnom
5 nucleus – pesek in apno
6 kamnite plošče
1
3
4
5
6

68. Rimski most, 104-106, Alcántara, Španija

69. Pont-du-Gard, 16 pr. n. št., Nîmes, Francija

70. Vodni kanal,
Pont-du-Gard

71. Utrdbena arhitektura
Rimske limites, mejne utrdbe, 2. stoletje

72. • Defence of cities has been
one of the capital
problems that civilizations
had to solve in order to
project the future of their
citizens, goods, culture
and ways of life.
• Romans were the first in
the technique of
improving different kinds
of defence, using walls.
Hadrijanov zid, Limes Britannicus, 122, Velika Britanija