SlideShare a Scribd company logo
1 of 14
1
Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
“partnerstvo v korist zavarovancev”
KOLEKTIVNO DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
najugodnejše varčevanje za pokojnino
2
Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
“partnerstvo v korist zavarovancev”
Zaposleni lahko danes računa na pokojnino iz obveznega zavarovanja v višini 57,25% svoje
povprečne neto plače v najugodnejših zaporednih 20-tih letih.
Zaradi vedno slabšega razmerja med številom zaposlenih in upokojencev bodo te v prihodnje
še nižje in bodo padale proti 40% neto plače.
Še leta 1992 je znašala
javna pokojnina 71%
povprečne neto plače,
danes le še 57%.
POKOJNINE – KAJ NAS ČAKA?
Vir: SURS
3
Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
“partnerstvo v korist zavarovancev”
Konec leta 2013 je bilo v Sloveniji 833.121 delavno aktivnih (zaposlenih) in 602.311
upokojencev. Razmerje je iz leta v leto slabše – še leta 2007 je za enega upokojenca delalo
1,7 zaposlenega, lansko leto le še 1,3 zaposlenega.
V prihodnosti se bo
število zaposlenih in
upokojencev izenačilo.
VEDNO VEČ UPOKOJENCEV
4
Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
“partnerstvo v korist zavarovancev”
Skoraj polovica upokojencev v Sloveniji prejema pokojnino nižjo od 500 EUR.
Vsaka tretja ženska, ki se je upokojila v 2013, je imela minimalno javno pokojnino (430€).
KOLIKŠNE SO TRENUTNE JAVNE POKOJNINE?
Vir: SIOL.net
5
Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
“partnerstvo v korist zavarovancev”
Slovenija je, kljub nadpovprečni višini nadomestitve iz javne pokojnine (v Sloveniji znaša 59%,
povprečje OECD je 49%), ena izmed redkih članic OECD, ki že danes ne dosega ciljnega
razmerja 70% med neto plačo pred upokojitvijo in neto pokojnino. Vzrok za naše nizke
pokojnine je v premajhnem obsegu dodatnega pokojninskega zavarovanja.
KOLIKŠNE POKOJNINE IMAJO DRUGJE?
Pokojnina naj bi
znašala vsaj 70% plače
pred upokojitvijo.
Vir: OECD Pensions Outlook 2013
6
Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
“partnerstvo v korist zavarovancev”
Z DODATNIM POKOJNINSKIM ZAVAROVANJEM BO UPAD PRIHODKOV OB
UPOKOJITVI OBČUTNO MANJŠI
Pokojnine zaposlenih brez
dodatnega pokojninskega
zavarovanja bodo upadle pod 50%
plače.
Zaposleni vključeni v dodatno
pokojninsko zavarovanje
lahko računajo na pokojnino v
višini 60% svoje plače.
7
Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
“partnerstvo v korist zavarovancev”
Z MAJHNIMI VPLAČILI TEKOM DELAVNE DOBE DO VELIKIH PRIHRANKOV
Zaposleni si z rednimi vplačili premije tekom delavne dobe prihrani zadostna sredstva, od katerih bo
v pokoju prejemal dodatno pokojnino. Premije, ki jih vplačuje zavarovanec oziroma zanj njegov
delodajalec so last zavarovanca in se zbirajo na njegovem osebnem računu.
Sredstva se mesečno obrestujejo z doseženim donosom naložb. V obdobju varčevanja donos na
vplačane premije ne sme biti nižji od zajamčenega donosa.
8
Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
“partnerstvo v korist zavarovancev”
LASTNOSTI ZAVAROVANJA
 Ob upokojitvi zavarovanec izbere vrsto dosmrtne rente, ki jo želi prejemati. Nudimo
enakomerno dosmrtno rento in več vrst pospešene rente. Zavarovanec se lahko odloči za
„družinsko rento“, ta se v primeru smrti zavarovanca izplačuje dedičem do 20 let po upokojitvi
zavarovanca.
 Zavarovanec pridobi pravico do dodatne starostne pokojnine sočasno z upokojitvijo po
obveznem zavarovanju.
 Poleg pravice do dodatne pokojnine je zavarovanec po 53 letu starosti v primeru izgube
zaposlitve pred upokojitvijo upravičen tudi do predčasne pokojnine.
 V primeru smrti zavarovanca pred upokojitvijo se zbrana sredstva v celoti dedujejo. Tudi
dodatna pokojnina se lahko deduje.
 Zbrana sredstva so izločena na posebnem računu (kritnem skladu), so last zavarovanca, zato
varnost sredstev tudi v primeru stečaja delodajalca ali pokojninske družbe ni ogrožena.
 
9
Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
“partnerstvo v korist zavarovancev”
Vplačane premije do višine 5,844% posameznikove bruto plače, vendar v letu 2014 največ
2.819 evrov, so v primeru vplačila premije s strani delodajalca oproščene plačila vseh dajatev
in ne predstavljajo bonitete zaposlenega. Delodajalcu se vplačane premije tekom leta tudi
upoštevajo pri znižanju osnove za obračun davka od dobička pravnih oseb.
V primeru, da zaposleni sam plača premijo iz svoje neto plače, mu vplačane premije znižajo
osnovo za izračunu dohodnine.
DAVČNA OLAJŠAVA DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA
Zaposleni s 1.000 EUR neto plače lahko namesto 44 EUR višje plače prejme mesečno
premijo za dodatno pokojnino v višini 88 EUR. V primeru upokojitve čez 20 let bo iz tega
naslova prejemal dodatno pokojnino v višini 126 EUR mesečno.
10
Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
“partnerstvo v korist zavarovancev”
Zaradi davčne olajšave na premije privarčujemo enkrat več, kot če bi varčevali na banki, kjer
varčujemo iz svoje neto plače, pri zavarovanju pa lahko vplačujemo premije neposredno iz
bruto plače.
Da bi zavarovanec v 20 letih privarčeval enako višino sredstev na banki ali v drugi obliki
varčevanja, bi moral letni donos sredstev (obrestna mera) v celotnem obdobju varčevanja
znašati 8% oziroma 3 krat več kot pri dodatnem pokojninskem zavarovanju..
PRIVARČUJTE VEČ KOT NA BANKI
11
Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
“partnerstvo v korist zavarovancev”
VARNOST SREDSTEV
 Izvršba nad sredstvi zavarovanca ni možna.
 Sredstva zavarovancev morajo biti ločena od sredstev izvajalcev zavarovanja in so njihova
last.
 Menjava zaposlitve nima vpliva na sredstva zavarovanca, saj so le ta njegova last.
 Izvajalec zavarovanja mora mesečno ugotavljati dejansko in zajamčeno vrednost sredstev
zavarovancev. Če je dejanska vrednost sredstev nižja od zajamčene vrednosti jo mora
izvajalec nadoknaditi iz lastnega kapitala.
 Za vsa izplačila sredstev zavarovancev in izračunavanje dejanske mesečne vrednosti sredstev
je pooblaščena banka skrbnica, ki tudi nadzira ustrezno naložbeno strukturo sredstev
zavarovancev.
12
Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
“partnerstvo v korist zavarovancev”
Skupni donos pripisan na osebne račune zavarovancev od leta 2001 do konca leta 2013 je
znašal 78,07%, kar je znašalo 32,4% nad skupnim zajamčenim donosom v tem obdobju.
Tudi v obdobju finančne krize smo našim zavarovancem vsako leto pripisali pozitiven donos.
Povprečni letni donos dosežen v celotnem obdobju poslovanja znaša 4,8%, v obdobju finančne
krize od začetka leta 2008 do konca leta 2013 pa 2,6% letno.
DOSEDANJE POSLOVANJE POKOJNINSKE DRUŽBE A, d.d.
13
Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
Skupina uglednih gospodarskih družb se je leta 2001 odločila, da v medsebojnem
partnerstvu ustanovi Pokojninsko družbo A, d.d. ter poskrbi za boljšo pokojnino in posledično
lepšo prihodnost svojih zaposlenih. Lastništvo družbe je razpršeno. Družba ni
ustanovljena zaradi ustvarjanja dobička lastnikom in je organizirana za zavarovanje
velikih skupin zavarovancev. Oboje ji omogoča, da zavarovancem nudi zelo ugodne
pogoje zavarovanja.
Naše največje stranke predstavljajo podjetja kot so Lek, Petrol, Mercator, SKB banka, SIJ,
Talum, Adria Mobil in mnogi drugi.
Trenutno ima družba približno 40.000 zavarovancev in 193 milijonov evrov sredstev v
upravljanju. 1.300 našim zavarovancem že izplačujemo dodatno pokojninsko rento.
PREDSTAVITEV POKOJNINSKE DRUŽBE A, d.d.
“partnerstvo v korist zavarovancev”
14
Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
“partnerstvo v korist zavarovancev”
DODATNE INFORMACIJE
Na spletni strani www.pokojnina.si so na voljo vse podrobne informacije glede
zavarovanja in poslovanja naše pokojninske družbe, kot tudi vsi potrebni obrazci za
sklenitev zavarovanja.
Na povezavi http://pokojninsko.finance.si/izracun-pok si lahko prek spletnega izračuna
vsak zaposleni izračuna koliko bo znašala njegova javna pokojnina in koliko dodatne
pokojnine lahko še prihrani z davčno olajšavo. Izračun prikazuje tudi koliko se vplačilo
mesečne premije pozna na znižanju neto plače.
T: 01 230 77 28
E: info@pokojninskad-a.si

More Related Content

Viewers also liked

Viewers also liked (8)

AGIForesight _2020_MJP Article
AGIForesight _2020_MJP ArticleAGIForesight _2020_MJP Article
AGIForesight _2020_MJP Article
 
Farmacy s (drama)
Farmacy s (drama)Farmacy s (drama)
Farmacy s (drama)
 
IX UNIVERSAL WALK TO ST. JAMES OF COMPOSTELA
IX UNIVERSAL WALK TO ST. JAMES OF COMPOSTELAIX UNIVERSAL WALK TO ST. JAMES OF COMPOSTELA
IX UNIVERSAL WALK TO ST. JAMES OF COMPOSTELA
 
Equations
EquationsEquations
Equations
 
[HCMC STC Jan 2015] Workshop Of Context-Driven Testing In Agile
[HCMC STC Jan 2015] Workshop Of Context-Driven Testing In Agile[HCMC STC Jan 2015] Workshop Of Context-Driven Testing In Agile
[HCMC STC Jan 2015] Workshop Of Context-Driven Testing In Agile
 
Farmacy s (drama)
Farmacy s (drama)Farmacy s (drama)
Farmacy s (drama)
 
[Thao Vo] Deadly Traps of Automation Testing
[Thao Vo] Deadly Traps of Automation Testing[Thao Vo] Deadly Traps of Automation Testing
[Thao Vo] Deadly Traps of Automation Testing
 
10 CONSEJOS
10 CONSEJOS10 CONSEJOS
10 CONSEJOS
 

Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje

  • 1. 1 Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje “partnerstvo v korist zavarovancev” KOLEKTIVNO DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE najugodnejše varčevanje za pokojnino
  • 2. 2 Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje “partnerstvo v korist zavarovancev” Zaposleni lahko danes računa na pokojnino iz obveznega zavarovanja v višini 57,25% svoje povprečne neto plače v najugodnejših zaporednih 20-tih letih. Zaradi vedno slabšega razmerja med številom zaposlenih in upokojencev bodo te v prihodnje še nižje in bodo padale proti 40% neto plače. Še leta 1992 je znašala javna pokojnina 71% povprečne neto plače, danes le še 57%. POKOJNINE – KAJ NAS ČAKA? Vir: SURS
  • 3. 3 Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje “partnerstvo v korist zavarovancev” Konec leta 2013 je bilo v Sloveniji 833.121 delavno aktivnih (zaposlenih) in 602.311 upokojencev. Razmerje je iz leta v leto slabše – še leta 2007 je za enega upokojenca delalo 1,7 zaposlenega, lansko leto le še 1,3 zaposlenega. V prihodnosti se bo število zaposlenih in upokojencev izenačilo. VEDNO VEČ UPOKOJENCEV
  • 4. 4 Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje “partnerstvo v korist zavarovancev” Skoraj polovica upokojencev v Sloveniji prejema pokojnino nižjo od 500 EUR. Vsaka tretja ženska, ki se je upokojila v 2013, je imela minimalno javno pokojnino (430€). KOLIKŠNE SO TRENUTNE JAVNE POKOJNINE? Vir: SIOL.net
  • 5. 5 Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje “partnerstvo v korist zavarovancev” Slovenija je, kljub nadpovprečni višini nadomestitve iz javne pokojnine (v Sloveniji znaša 59%, povprečje OECD je 49%), ena izmed redkih članic OECD, ki že danes ne dosega ciljnega razmerja 70% med neto plačo pred upokojitvijo in neto pokojnino. Vzrok za naše nizke pokojnine je v premajhnem obsegu dodatnega pokojninskega zavarovanja. KOLIKŠNE POKOJNINE IMAJO DRUGJE? Pokojnina naj bi znašala vsaj 70% plače pred upokojitvijo. Vir: OECD Pensions Outlook 2013
  • 6. 6 Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje “partnerstvo v korist zavarovancev” Z DODATNIM POKOJNINSKIM ZAVAROVANJEM BO UPAD PRIHODKOV OB UPOKOJITVI OBČUTNO MANJŠI Pokojnine zaposlenih brez dodatnega pokojninskega zavarovanja bodo upadle pod 50% plače. Zaposleni vključeni v dodatno pokojninsko zavarovanje lahko računajo na pokojnino v višini 60% svoje plače.
  • 7. 7 Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje “partnerstvo v korist zavarovancev” Z MAJHNIMI VPLAČILI TEKOM DELAVNE DOBE DO VELIKIH PRIHRANKOV Zaposleni si z rednimi vplačili premije tekom delavne dobe prihrani zadostna sredstva, od katerih bo v pokoju prejemal dodatno pokojnino. Premije, ki jih vplačuje zavarovanec oziroma zanj njegov delodajalec so last zavarovanca in se zbirajo na njegovem osebnem računu. Sredstva se mesečno obrestujejo z doseženim donosom naložb. V obdobju varčevanja donos na vplačane premije ne sme biti nižji od zajamčenega donosa.
  • 8. 8 Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje “partnerstvo v korist zavarovancev” LASTNOSTI ZAVAROVANJA  Ob upokojitvi zavarovanec izbere vrsto dosmrtne rente, ki jo želi prejemati. Nudimo enakomerno dosmrtno rento in več vrst pospešene rente. Zavarovanec se lahko odloči za „družinsko rento“, ta se v primeru smrti zavarovanca izplačuje dedičem do 20 let po upokojitvi zavarovanca.  Zavarovanec pridobi pravico do dodatne starostne pokojnine sočasno z upokojitvijo po obveznem zavarovanju.  Poleg pravice do dodatne pokojnine je zavarovanec po 53 letu starosti v primeru izgube zaposlitve pred upokojitvijo upravičen tudi do predčasne pokojnine.  V primeru smrti zavarovanca pred upokojitvijo se zbrana sredstva v celoti dedujejo. Tudi dodatna pokojnina se lahko deduje.  Zbrana sredstva so izločena na posebnem računu (kritnem skladu), so last zavarovanca, zato varnost sredstev tudi v primeru stečaja delodajalca ali pokojninske družbe ni ogrožena.  
  • 9. 9 Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje “partnerstvo v korist zavarovancev” Vplačane premije do višine 5,844% posameznikove bruto plače, vendar v letu 2014 največ 2.819 evrov, so v primeru vplačila premije s strani delodajalca oproščene plačila vseh dajatev in ne predstavljajo bonitete zaposlenega. Delodajalcu se vplačane premije tekom leta tudi upoštevajo pri znižanju osnove za obračun davka od dobička pravnih oseb. V primeru, da zaposleni sam plača premijo iz svoje neto plače, mu vplačane premije znižajo osnovo za izračunu dohodnine. DAVČNA OLAJŠAVA DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA Zaposleni s 1.000 EUR neto plače lahko namesto 44 EUR višje plače prejme mesečno premijo za dodatno pokojnino v višini 88 EUR. V primeru upokojitve čez 20 let bo iz tega naslova prejemal dodatno pokojnino v višini 126 EUR mesečno.
  • 10. 10 Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje “partnerstvo v korist zavarovancev” Zaradi davčne olajšave na premije privarčujemo enkrat več, kot če bi varčevali na banki, kjer varčujemo iz svoje neto plače, pri zavarovanju pa lahko vplačujemo premije neposredno iz bruto plače. Da bi zavarovanec v 20 letih privarčeval enako višino sredstev na banki ali v drugi obliki varčevanja, bi moral letni donos sredstev (obrestna mera) v celotnem obdobju varčevanja znašati 8% oziroma 3 krat več kot pri dodatnem pokojninskem zavarovanju.. PRIVARČUJTE VEČ KOT NA BANKI
  • 11. 11 Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje “partnerstvo v korist zavarovancev” VARNOST SREDSTEV  Izvršba nad sredstvi zavarovanca ni možna.  Sredstva zavarovancev morajo biti ločena od sredstev izvajalcev zavarovanja in so njihova last.  Menjava zaposlitve nima vpliva na sredstva zavarovanca, saj so le ta njegova last.  Izvajalec zavarovanja mora mesečno ugotavljati dejansko in zajamčeno vrednost sredstev zavarovancev. Če je dejanska vrednost sredstev nižja od zajamčene vrednosti jo mora izvajalec nadoknaditi iz lastnega kapitala.  Za vsa izplačila sredstev zavarovancev in izračunavanje dejanske mesečne vrednosti sredstev je pooblaščena banka skrbnica, ki tudi nadzira ustrezno naložbeno strukturo sredstev zavarovancev.
  • 12. 12 Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje “partnerstvo v korist zavarovancev” Skupni donos pripisan na osebne račune zavarovancev od leta 2001 do konca leta 2013 je znašal 78,07%, kar je znašalo 32,4% nad skupnim zajamčenim donosom v tem obdobju. Tudi v obdobju finančne krize smo našim zavarovancem vsako leto pripisali pozitiven donos. Povprečni letni donos dosežen v celotnem obdobju poslovanja znaša 4,8%, v obdobju finančne krize od začetka leta 2008 do konca leta 2013 pa 2,6% letno. DOSEDANJE POSLOVANJE POKOJNINSKE DRUŽBE A, d.d.
  • 13. 13 Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje Skupina uglednih gospodarskih družb se je leta 2001 odločila, da v medsebojnem partnerstvu ustanovi Pokojninsko družbo A, d.d. ter poskrbi za boljšo pokojnino in posledično lepšo prihodnost svojih zaposlenih. Lastništvo družbe je razpršeno. Družba ni ustanovljena zaradi ustvarjanja dobička lastnikom in je organizirana za zavarovanje velikih skupin zavarovancev. Oboje ji omogoča, da zavarovancem nudi zelo ugodne pogoje zavarovanja. Naše največje stranke predstavljajo podjetja kot so Lek, Petrol, Mercator, SKB banka, SIJ, Talum, Adria Mobil in mnogi drugi. Trenutno ima družba približno 40.000 zavarovancev in 193 milijonov evrov sredstev v upravljanju. 1.300 našim zavarovancem že izplačujemo dodatno pokojninsko rento. PREDSTAVITEV POKOJNINSKE DRUŽBE A, d.d. “partnerstvo v korist zavarovancev”
  • 14. 14 Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje “partnerstvo v korist zavarovancev” DODATNE INFORMACIJE Na spletni strani www.pokojnina.si so na voljo vse podrobne informacije glede zavarovanja in poslovanja naše pokojninske družbe, kot tudi vsi potrebni obrazci za sklenitev zavarovanja. Na povezavi http://pokojninsko.finance.si/izracun-pok si lahko prek spletnega izračuna vsak zaposleni izračuna koliko bo znašala njegova javna pokojnina in koliko dodatne pokojnine lahko še prihrani z davčno olajšavo. Izračun prikazuje tudi koliko se vplačilo mesečne premije pozna na znižanju neto plače. T: 01 230 77 28 E: info@pokojninskad-a.si